Mangart

Vstajanje ob zgodnji uri… 1:15 – saj je Tomaž dal komando, da je “pokret” iz Kranja že ob dveh zjutraj ponoči. Nekaj čez četrto uro smo bili že na sedlu in se ogrevali… je bilo kar mrzlo, cca. 8°C in nekaj veterčka – edina rešitev pulover in vlečenje nogavic navzgor kolikor je le šlo. Tipično sem imel s seboj le kratke hlače… No, 15 minut hoje je zadevo precej izboljšalo in sem se hitro spravil na delovno temperaturo. Pod steno damo na glavo čelade, si nadenemo pasove in zagrizemo. Sicer je bila polna luna, a vseeno so lučke na čeladah le malo bolj osvetlile stopnje, pa še pri fotkah so malo pomagale 🙂

Kar lepo razgibana pot, k sreči kakšne hude vročine še vedno ni bilo – a “švicali” smo vseeno, vsaj moški del ekipe, kar precej. 😀

Počasi se je le danilo, pot pa vseskozi nudi fantastične razglede navzdol, proti sedlu in naprej.

Cela pot je na senčni strani, mi pa smo samo opazovali počasno božanje sonca hribov in gora okrog nas.

Na vrhu žrela in hkrati koncu jeklenic pa se nam je odprl pogled še na drugo stran hriba, sprehodili smo se do roba grebena in (skoraj) nemo opazovali čudovito pokrajino.

Pa je bilo spet potrebno malo zagristi v breg, vrh čaka.

No, tudi vrh smo dosegli… in bili smo čisto sami – fantazija.

Uživanje na sončku in relaksiranje se je končalo, iz vrha je seveda potrebno tudi nazaj, tokrat po Italijanski smeri do sedla. Tudi ta stran Mangarta ponuja osupljive razglede.

Na sedlu pa še malo naokrog in fotkat… Se splača priti že samo do sedla – narava je tukaj izjemna.

Več fotk pa v GALERIJI

…