Nanoške strmine

Da malo presekam s smučarijo na blogu in se približam pomladnim temperaturam tokrat o vzponu na Nanos. Pa še bolj frišni spomini so – s Petrom sva turo odvozila v soboto. Po vsej verjetnosti bi se sicer nekje smučarsko udinjal, a so novi pancarji terjali svoj davek in sem raje na kolesu cajtal žulje. 😊

Ideja za Nanos? Našel en del na tej strani – precej frišen zapis, pospremljen z zanimivim videom + regije so spet odprli – in je bilo treba izkoristiti. Seveda so bili podobnega mišljenja tudi vsi ostali, ko smo se gužvali na avtocesti proti Primorski.

Parkirava v Podnanosu, zajahava kljuseti in via Nanos. Asfalt vse tja do sedla pri lovski, oziroma EKO koči. Vmes pa prekrasni razgledi in nebroj kompozicij sprevoda gosenic prelca. Nekatere so bolj, druge manj uspešno prečkale cesto.

Asfaltni vzpon.
No, tole je pa nekaj novega tukaj – upam da voda teče tudi poleti.
Razgled!
Gosenice.
Do anten

Nad lovsko – EKO kočo se končno pričnejo tista slavna travnata nanoška pobočja in razgledi. Je bilo pa tudi obiskovalcev to soboto kar precej. Pri koči vrsta za postrežbo, zato sva pri antenah le malo počila in kaj hitro obrnila navzdol do cerkvice sv. Hieronima.

Prečenje pobočja.
Razgled nad cerkvijo sv. Hieronima.
Kratka pavza in odhod.
Res en, dva, tri sva nazaj pri cerkvi.

EKO koča

Od cerkve do EKO koče se odločiva, da poizkusiva kar po grebenu – no, ni vse vozno. Vseeno lepa steza – včasih je potrebno znat tudi rinit bicikl. 😁

Luštno.
Po robu.
Sva že precej nižje.
Stezica.
Malo navzgor.

Pri EKO koči pa prav luštno – brez gužve, sonček, brezvetrje, dobra papica. Še pridem!

Pri EKO koči.
Dobro je blo!
Spust

Navzdol pa potem kar direktno od koče po markirani. Luštna, nikjer nobenega. Neke hude spustaške kondicije/koordinacije letos še ni, zato kakšen detajl raje prepešačim, kot da že v štartu zaključim sezono. 🙃

Koncentracija. 🙃
Kot sem že napisal – fura z razgledom.
Spust.
Še kar traja.
Lepo, res lepo!

Vmes je nekaj malega asfalta tudi pri spustu (da ne bom kdaj poslušal, da nisem povedal/napisal 😉). Zadnji del od korita dalje pa ne lušten, na vsake kvatre precej na glavo trail, ki se zaključi med trtami nad Podnanosom. Odlično!

Odcep.
Zeleno.
Fijuuuuu.
Še zadnji detajli.
Konec luštnega.

Po dolgem času spet zaključek ob pol litra hladnega na terasi. Tokrat se je nabralo 25 kilometrov in pol in 1150 višinci. Datum ture 24.4.2021

© 2021, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*