Drajsanje po Poreznu

Prvi in zadnji obisk zimskega Porezna se je zgodil “davnega” leta 2013 😳 – torej je bil že čas za ponovitev.

Vremenska napoved ni bila naklonjena kakšni daljši turi, zato se odločiva za naskok na 1630 m visok vrh. Izhodišče se je kazalo že v precej spomladanski preobleki, a sva na smučke vseeno stopila samo par metrov nad avtomobilom.

Izhodišče.

Spust do potoka večinoma kopen, navzdol zato s smučmi na rami. Nato preko dveh potokov – od tam pa je potem šlo brez snemanja smuči.

Start.
Prek potoka.
Proti grebenu

Ena špura se je vila precej v desno, po običajni letni poti – pa bi znalo biti kaj kopnine, zaradi pobočja obrnjenega proti jugu, zato sva jo ubrala po slabši smučini bolj direktno po neizrazitem grebenu navzgor. Cik-cak po gozdu navzgor in kmalu se odpre jasa – že znana izpred nekaj let, kaj kmalu pa se pokaže tudi vršni greben.

Po gmajni.
Proti grebenu.
Proti modremu nebu.

Ko doseževa greben, mimo koče oddrsava proti vrhu ob precej nadležnem vetru.

Proti vrhu.
Prvič

Na vrhu se odločiva, da najprej odsmučava v dolinico proti vzhodu in se potem vrneva na vrh … in kako dobra je bila ta odločitev! Z vrha najprej trdo, lepo grifig, nižje v kotanji pa pršič! Tako zelo uživantsko se je bilo spustiti navzdol, da nisem naredil niti ene (1!) fotke. 😁

Nižje, ko se je drevje zgoščevalo, spet natakneva kože in vsa nasmejana šibava nazaj proti vrhu.

Nazaj proti vrhu.
Špura se dela.
Piha, piha.
Drugič

Na vrhu sva sklepčna, da vajo ponoviva – in spet se občasno iz ust samodejno iztrga vrisk, … pa kmalu spet sledi nasmejano natikanje kož in vzpon do vrha. Tokrat sva imela vsaj špuro navzgor že potegnjeno. 🙂

Uživaško vijuganje.
Turn around point.
Povratek.
Skoraj na vrhu.

Vreme se je precej poslabšalo, zato sva se odločila za spust proti izhodišču. Pri koči sva srečala dve dekleti, ki sta se kasneje (vsaj kot je bilo napisano v novicah) v snežnem metežu izgubili in sta potrebovali pomoč GRS.

Vrh – v ozadju že snežne nevihte.
Po grebenu – zimsko!
Nižje, ko je že močno snežilo.
Beeeeeela snežiiiinka ki paaaaaadaaa …
Spet na smučkah.
Še zadnji metri do izhodišča.

Prav fino “zapravljen” dan nad Davčo.

Tokrat sva prekolovratila vsega 10 kilometrov in pol, nabrala pa malenkost nad 1200 višincev.

© 2021, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*