Ogradi in Debeli vrh

Zgodnje jutro

Budilka je bila spet neusmiljeno zgodnja. Kaj hočem – pot tja skoraj do planine Laz je nerazgledna, pa je vseeno, če jo prehodim ponoči :). Tam, kjer pa je že razgled, je pa vsekakor fino, da je že kaj dnevne svetlobe. Okrog 4. ure zjutraj poberem Igorja na avtobusni postaji – za kofe ni hotel dati, pa sem peljal potem kar direktno do izhodišča – parkirišča pod planino Blato. Cestnina/parkirnina 10 €. Lučko na čelo in gasa. Prva primerna svetloba za fotografiranje je bila šele po odcepu poti Krstenica/Ogradi. Saj ne da prej ne bi poizkušal – a so se preveč tresle roke za tako dolge čase :D.

Okrasek na odcepu za Ograde

 

Jutro

Poizkus vzpona na Ograde prejšnjo jesen je bil neuspešen, a tokrat je kazalo bolje. Kolega je večkrat razlagal o nekih ruševinah stare pastirske bajte, tudi na zemljevidu so označene – a jaz jih zadnjič nisem videl. Tudi tokrat bi skoraj odpeketal mimo, če ne bi tja, malo bolj proti robu, vabila tista jutranja svetloba – in tam so, sicer bolj kamnit obris zidov kot kaj drugega.

Ruševine/ostanki

Med ruševjem

Pot je speljana povsem drugje, kot sva jo ubirala zadnjo jesen z Anžetom – ruševja na predvrhu pa toliko, da ni čudno, da sva se udirala do pasu v tistem snegu in posledično obupala. No, ko snega ni, je sledenje poti precej bolj enostavno, premagovanje pa lažje.

Prvi pogled proti vrhu

Prične se oblačiti in okrog vrha se nabira megla, zato potegnem navzgor. Mogoče še ujamem kaj razgleda, preden vse skupaj zakrijejo belo sive puhaste zadeve.

Križ

Na vrhu Ogradov (2087 m) veter, zato hitro navlečem nase skoraj vse kar imam s sabo in se sprehajam gor in dol po vršnem grebenu v želji po kakšnem razgledu. Kmalu obupam in se spravim na čaj in sendviče, kmalu pa na vrh prisopiha tudi Igor – kar srečen, da je na vrhu.

Kakšnih 10 minut sem mu še dal da podahne, preden sem ga vprašal, če bi pa mogoče šla še na Debeli vrh – ura je zgodnja, midva pa še nisva prav dolgo hodila in imava še sel dan časa. Sicer bolj kisel nasmešek in tih: “Mogoče” iz njegovih ust je vlilo malo upanja, da mogoče pa res greva še tja. Ga povprašam še enkrat po sestopu na Lazovški preval. Igor sestopa vedno počasi in previdno in med čakanjem v kakšnem ruševju, kjer sem se skrival pred vetrom, sem vsake toliko časa ujel kakšno kletvico. Nisem bil več prepričan da greva še na Debeli vrh. 😀

Sestop

 

Kuhinja na južni strani Lazovškega prevala

Debeli vrh

Na Lazovškem prevalu (po dolgotrajnem sestopu) se odloči, da ne gre naprej. No ja. Se dogovoriva, da sestopi in počaka na planini Jezerce, jaz pa skočim še na Debeli vrh – volk sit, koza cela. Odcep je lepo shojen in označen z možicem – tudi od tam dalje se orientiram s pomočjo možicev, ki so zelo pogosto postavljeni. Meglice se podijo po strminah pod menoj, vsake toliko časa pa se celo razkadijo, da lahko užijem nekaj razgleda.

Pogled nazaj na Ograde

Prilezem na vrh – no ja, sem mislil, da je vrh, pa se je zadaj pokazal še en greben. Nekaj sem begal sem in tja, preden sem našel prehod nižje in nadaljevanje – tako blizu vrha se seveda ne odneham.

Predvrh

Na zahodno stran pa fantastični razgledi, čez Vogle tja do Lepega Špičja. Pa Kanjavec kot na dlani – od tu je vse videti tako blizu, da bi človek kar nadaljeval … Vase zbašem eno frutabelo, nekaj čaja in jo mahnem nazaj – Igor čaka.

Kanjavec

 

Planina Laz

 

Adam, Eva, Prevalski in Jezerski Stog – že nekaj časa ogledani. No prejšnji vikend končno obiskani – a več v naslednjem zapisu.

Na Jezercih Igor okupira klopco pri koritu in komaj ga prepričam, da bi pa jaz sedaj še malo pavze, preden odrineva proti dolini. 😀 Je kar prijalo malo posedeti na toplem sončku.

Planina Jezerce in (še zeleni) macesni

Že na dolini Jezerce in na poti proti Krstenici sva opazovala ogromno macesnov, ki so delno rumeneli. Sem si rekel, da tu mora biti pa noro lepo, ko se macesni odenejo v jesenske barve – še letos pridem nazaj.

Planina Krstenica

Od Krstenice navzdol sem želel najti strmo pot, direktno do planine Blato, a nekako izhodišča nisem našel, tako da sva jo ubrala po normalki, mimo ogromno podrtega drevja. Planina Blato pa je ob robu in proti Krstenici trenutno (in še nekaj časa bo) ogromno delovišče pospravljanja podrtega drevja, imenu primerna – blatna.

Planina Blato

Fotografija ali dve več pa v GALERIJI

© 2018, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*