Presidente Nace je že nekaj časa naviral za eno belokranjsko jamo… in končno podal datum! Dan prej, ležim doma, boleče grlo, kašljati si nisem upal – je preveč peklo… Hm, ampak odpovedal še ne bom! Dve tabletki, malo čaja in spat. Zjutraj pa… bolje 🙂 Čeprav me je moja še vedno prepričevala, da zgledam slabše kot dan prej – kdo pa še zjutraj dobro zgleda?! 😀
Kar zgodaj je določil uro… ampak do cilja je daleč. No, čakali smo še Uršo, ki se je vozila kdovekje – šesamaneve – zaradi zapore ceste, da ne bo kdo mislil, da ne pozna poti od doma do Škofje Loke. Se nabašemo v avto in Nace kot običajno reli style. Je kar malo odleglo, ko smo parkirali pri trgovini v Črnomlju, kjer smo bili zmenjeni z vodičema iz JKŽ. Zraven pa… wooohooo, kadilcem prijazen lokal (ali nekadilcem neprijazen… kakor se vzame). Vse skupaj zaprto… na vsaki steni eno odprto okno in pepelniki na mizah – sem kar malo v strahu vlekel tisto rakovo palčko, če slučajno pa le ni OK. Pa po kofetu spet malo reli style do – parkinga.
Early bird catches the worm – they say, and Nace took that for granted. We would depart on time… but we were waiting for a member getting lost on road. Well that is what happens if the road is closed… 🙂
But still, we were on meeting point just in time – Nace was driving like crazy 🙂 Cup of coffee for us coffee addicts.
