Telovadba na Primorskem

Vreme je bilo “na pogled” lepše na Primorskem, našla se je ideja za turo – in smo (kot ponavadi 😁) šli.

Začetek skoraj v domačem kraju, vsaj po imenu, v Loki. No, nekaj klanca pod njim. Toplo? Kje pa, mrzla burja je vlekla prek roba, zato sem nase navlekel vse kar sem imel s seboj – premalo. Tolažil sem se s tem, da v breg se ogrejem.

Prvi vzpon

Pa sem se res hitro ogrel, brž ko smo zapustili vas Loka se pot postavi pokonci, razsuta podlaga pa nas je nekajkrat prisilila v pešačenje ob naših dvokolesnikih.

Tud peš se gre kdaj.

Pot se vije strmo navzgor, pod železniško progo, preden dosežemo prvi plato, od katerega potem ni več strmo tja do razgledne točke in pričetku prvega spusta.

Prvi sončni žarki na tej strani robu.
Na ravnem delu.
Razgled(ovanje).

V začetku ni šlo najbolj gladko, par serpentin raje peš, kot da že v štartu zaključimo našo turo. Par metrov nižje pa – poezija. Vrhunski trail Trainspotting, par fotk mi je uspelo narediti, a kot sem pisal že prejšnjič, so vsi ratali že precej hitri, zato vedno prosim za 30 sekund prednosti, se nekje namestim in čakam. 😊

Zgornji del.
Prečka.

Med potjo smo opazili precej smeti in oblačil, ostanki migrantskih prehodov.

Res so lepi konci.
Preko skalce.
Malo preden ga je kljuse vrglo iz sedla 😂

Že v zgornjem delu spusta smo ugotavljali, da bi bilo verjetno bolje, če bi bilo malo bolj fajhtna podlaga, ko pa smo pribremzali na peščeno prečko, pa ni bilo več dvomov o tem. Kar sitna zadeva, ko ne veš ali bo zdrsnila prednja ali zadnja, ali pa mogoče kar obe. 😐 Uživali smo vseeno.

Peščeni del.

Pa smo bili na dnu prvega spusta – čisto prehitro, če se me vpraša.

Drugi vzpon

Spet navzgor mimo avtomobila, do vasi Loke in po delno enaki trasi kot prej navzgor.

Nad Loko.

Začetek traila Oriente Express smo skoraj zgrešili, se pa prične kar precej nižje kot prejšnji. Posledično ga je tudi (pre)hitro konec. 🙁

Oriente Express
Me tudi opazil ni, ko je švignil mimo.

Lep flow trail – manj fotk, ker sta se mi oba kar odpeljala naprej. Kdo bi jima zameril – brez ustavljanja se bolj uživa. 😄

Vzpon št. 3

Vas Loka tretjič, tokrat po bolj položni (in razgledni) trasi naokrog, skozi Podpeč do vrha robu, kjer smo tisti dan že pričeli s prvim spustom.

Barvit razgled.
Nad železnico.

Na vrhu užijemo razgled proti morju, podebatiramo z ostalimi pohodniki, potem pa spet uživancija navzdol. Zgornji del odpeljemo po trailu Trainspotting, nižje pa priključimo na Oriente Express in ga ponovimo. Uživancija!

Na robu.
Ovira.
Zanimiv del na Oriente Express.
Oriente Express.

Spet na dnu … tokrat pa ne navzgor proti Loki ampak v nasprotno smer – proti Črnem kalu in naprej na Tinjan.

Vzpon dneva št. 4

Sicer se ogibamo asfalta ko hudič križa, a vedno pač ne gre. Sicer je bila vmes tudi ideja, da bi se zapeljali z avtomobilom do izhodišča za Tinjan, a smo potem vseeno le naredili celotno turo v kosu – kot planirano, brez švercanja. 😉

Barve ob cesti.

Do vrha Tinjana nisem potem naredil nobene fotke! 😳 Na vrhu točka STKP, oba Simona brez knjižic za žig, Peter pa ga je že odtisnil ob prejšnjem obisku. Očitno bo potreben ponoven obisk.

Kje smo, kam gremo?
Razgled.

Na začetku spusta, kmalu pod vrhom, smo uživali v razgledu na plezališče nad Ospom in občudovali čudovite rdeče odtenke ruja.

Razgled.
Barve 😍

Navzdol smo (večinoma) vozili trail Drugi tir. Tudi ta trail ena sama uživancija. Sicer bi verjetno uživali še bolj od drugi ponovitvi – ko ga že poznaš, a vseeno enkraten trail.

Po gozdičku.
Koreninice.
Za dobrim konjem se vedno praši. 😂
Drugi tir.

Zaključek traila ob vinogradih pri vasi Osp.

Osp.

Odbrcali smo še nazaj do pod viadukta in iskali kakšne bolj ne-asfaltne bližnjice do izhodišča. Nekaj malega nam je sicer uspelo, več pa nam bo prihodnjič – smo malo bolj naštudirali zemljevid okolice. 😊

Nabrali smo 31 km in 1400 višincev. Zaključek pa v Viki burger na fajn burgerjih in pivu – zasluženo!

Fotka ali dve več pa v GALERIJI.

Za boljšo predstavo pa še prevožena pot na zemljevidu.

© 2021, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

One Comment

  1. […] štartu mrzlo, okrog nas še slana. Spet navlečem nase vse kar imam, a je vseeno topleje, kot zadnjič, ko nas je hladila še burja. Par sto metrov navzgor po asflatu za ogrevanje, potem pa na staro […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*