Vreme je bilo “na pogled” lepše na Primorskem, našla se je ideja za turo – in smo (kot ponavadi 😁) šli.
Začetek skoraj v domačem kraju, vsaj po imenu, v Loki. No, nekaj klanca pod njim. Toplo? Kje pa, mrzla burja je vlekla prek roba, zato sem nase navlekel vse kar sem imel s seboj – premalo. Tolažil sem se s tem, da v breg se ogrejem.
Prvi vzpon
Pa sem se res hitro ogrel, brž ko smo zapustili vas Loka se pot postavi pokonci, razsuta podlaga pa nas je nekajkrat prisilila v pešačenje ob naših dvokolesnikih.
Pot se vije strmo navzgor, pod železniško progo, preden dosežemo prvi plato, od katerega potem ni več strmo tja do razgledne točke in pričetku prvega spusta.
V začetku ni šlo najbolj gladko, par serpentin raje peš, kot da že v štartu zaključimo našo turo. Par metrov nižje pa – poezija. Vrhunski trail Trainspotting, par fotk mi je uspelo narediti, a kot sem pisal že prejšnjič, so vsi ratali že precej hitri, zato vedno prosim za 30 sekund prednosti, se nekje namestim in čakam. 😊
Med potjo smo opazili precej smeti in oblačil, ostanki migrantskih prehodov.
Že v zgornjem delu spusta smo ugotavljali, da bi bilo verjetno bolje, če bi bilo malo bolj fajhtna podlaga, ko pa smo pribremzali na peščeno prečko, pa ni bilo več dvomov o tem. Kar sitna zadeva, ko ne veš ali bo zdrsnila prednja ali zadnja, ali pa mogoče kar obe. 😐 Uživali smo vseeno.
Pa smo bili na dnu prvega spusta – čisto prehitro, če se me vpraša.
Drugi vzpon
Spet navzgor mimo avtomobila, do vasi Loke in po delno enaki trasi kot prej navzgor.
Začetek traila Oriente Express smo skoraj zgrešili, se pa prične kar precej nižje kot prejšnji. Posledično ga je tudi (pre)hitro konec. 🙁
Lep flow trail – manj fotk, ker sta se mi oba kar odpeljala naprej. Kdo bi jima zameril – brez ustavljanja se bolj uživa. 😄
Vzpon št. 3
Vas Loka tretjič, tokrat po bolj položni (in razgledni) trasi naokrog, skozi Podpeč do vrha robu, kjer smo tisti dan že pričeli s prvim spustom.
Na vrhu užijemo razgled proti morju, podebatiramo z ostalimi pohodniki, potem pa spet uživancija navzdol. Zgornji del odpeljemo po trailu Trainspotting, nižje pa priključimo na Oriente Express in ga ponovimo. Uživancija!
Spet na dnu … tokrat pa ne navzgor proti Loki ampak v nasprotno smer – proti Črnem kalu in naprej na Tinjan.
Vzpon dneva št. 4
Sicer se ogibamo asfalta ko hudič križa, a vedno pač ne gre. Sicer je bila vmes tudi ideja, da bi se zapeljali z avtomobilom do izhodišča za Tinjan, a smo potem vseeno le naredili celotno turo v kosu – kot planirano, brez švercanja. 😉
Do vrha Tinjana nisem potem naredil nobene fotke! 😳 Na vrhu točka STKP, oba Simona brez knjižic za žig, Peter pa ga je že odtisnil ob prejšnjem obisku. Očitno bo potreben ponoven obisk.
Na začetku spusta, kmalu pod vrhom, smo uživali v razgledu na plezališče nad Ospom in občudovali čudovite rdeče odtenke ruja.
Navzdol smo (večinoma) vozili trail Drugi tir. Tudi ta trail ena sama uživancija. Sicer bi verjetno uživali še bolj od drugi ponovitvi – ko ga že poznaš, a vseeno enkraten trail.
Zaključek traila ob vinogradih pri vasi Osp.
Odbrcali smo še nazaj do pod viadukta in iskali kakšne bolj ne-asfaltne bližnjice do izhodišča. Nekaj malega nam je sicer uspelo, več pa nam bo prihodnjič – smo malo bolj naštudirali zemljevid okolice. 😊
Nabrali smo 31 km in 1400 višincev. Zaključek pa v Viki burger na fajn burgerjih in pivu – zasluženo!
Fotka ali dve več pa v GALERIJI.
Za boljšo predstavo pa še prevožena pot na zemljevidu.
© 2021, Simon. All rights reserved.
[…] štartu mrzlo, okrog nas še slana. Spet navlečem nase vse kar imam, a je vseeno topleje, kot zadnjič, ko nas je hladila še burja. Par sto metrov navzgor po asflatu za ogrevanje, potem pa na staro […]