Od konca maja, ko je sneg skopnel nisva bila skupaj na turi. Dušanu se je gorski bicikel nekaj zameril, zato prva letošnja, kakopak – na smučkah. V soboto je sicer Dušan že ril po teh koncih z “gruzijci” (ni mišljeno slabšalno 😉), pa mu je bilo tako všeč, da je javil, da bo ponavljal – in sem se prijavil zraven.
Zaradi slabe vremenske napovedi nisva bila prav zgodnja, ker sva računala, da bo še frej parking – in je bil. Najboljše na turi je, da lahko že od avta štartaš na smučkah, če se pa še pridrsaš nazaj do avta na njih je pa samo še bonus.
Navzgor
Že takoj od parkinga dalje prava zimska pravljica, s snegom prekrita okolica in z njim obložena drevesa – idila. 😍
Nekaj malega še po sankaški progi, potem pa se pot odcepi proti planini Markljev rovt in naprej do Belske planine, kjer je Dušan končno dovolil, da podahnem. 😳
Struška
No, prav dolge pavze vseeno ni dopustil – dan je treba izkoristiti. Do vrha Struške narediva še tistih slabih tristo višincev. Ni gužve. Eden je ravno odpeljal, samo dva Novogoričana sta nama delal družbo.
Smuka z vrha malo mešano, napihano, trdo, mehko, skorja, … Dušan vse to elegantno obvlada, sam pa se borim za preživetje, a ker me nihče ne opazuje kar uživam. 😅
Korenščica
Na Belski planini natakneva cucke in jo mahneva še na bližnji vrh, Korenščico.
Na Korenščici objavim story (nisi objavil, nisi bil 😂), medtem pa mi Dušan že skoraj uide z vrha.
Že vmes sva tuhtala kje greva navzdol, pa sva se vmes odločila da bova še enkrat natikala pse. Spust po uživaškem pršiču do Pustega rovta, nato pa navzgor še do Ptičjega vrha. Človek se pač ne zapelje vsak dan do Jesenic – izkoristi dan!
Ptičji vrh
Sledila je verjetno najboljša smuka dneva med poredko posejanimi drevesi, a je bilo tako hitro konec, da fotografij ni. Od Marlkevega rovta pa po cesti/sankaški progi vse do avta.
15 kilometrov, 1200 višincev – ni slabo za nedeljo s slabo vremensko napovedjo. 😄
Be First to Comment