Včerajšnja sobota je bila kot nalašč za še malo smučarije 🙂 Pero se že od vsega začetka udeležuje zimskega pohoda na Porezen – in ker ni bilo nič drugega v planu, sva se njemu in njegovemu sinu Aljažu z Uršo pridružila… In tako smo šibali proti Davči, Pero z zadnjega sedeža pa je navigiral Uršo, da smo potem (seveda po bližnjici) prispeli do izhodišča. Tam smo nekako parkirali in se odpravili proti vrhu, ki se nam je ravno pokazal iz megle in vabil…

Kaj kmalu pridemo do potoka – s Perotom kar s smučkami na nogah skočiva na sneg sredi struge… no, pri plezanju iz potočka, mi je v tretje ob pomoči le uspelo ven, ne da bi čmoknil v tolmun mrzle vode 🙂 Pri drugem potoku sem potem brez pomislekov smučke kar snel… kaj se človek vsega ne nauči 🙂

Kmalu dosežemo senožet in potem direktno v breg… Sneg je po vrhu ravno prav odjenjal, da so psi grabili kot prilimani… Sem pa občudoval pešake ob meni, kako so se trudili in matrali v bregu, kjer se jim je vdiralo tudi do pasu. Jaz pa po površini snega, kot da ne bi imel okrog 90 kg 🙂
Na vrhu senožeti, ravno preden turna sled zavije v gozdiček, me je že imelo, da bi kar v sami kratki majici nadaljeval, ker je sonce tako toplo grelo, no ja, grel je tudi breg, ki se postavi skoraj pokonci. Skozi gozdiček pridemo zopet na plano – sam nisem imel pojma kje sem… Edino kar sem vedel, je da sem blizu roba, ker sem tam opazoval pohodnike – koliko je še do koče, ali kje sploh je, se mi pa tudi sanjalo ni…

Ko bi prej vedel, kaj se skriva na koncu turne špure na zgornji sliki, bi verjetno lahko šel hitreje, tam za robom se namreč skriva koča – wiiiii, mrzlo pivo!
No ja, preden pa smo si ga privoščili, je bilo treba najprej na vrh, kjer je pihalo kot za stavo, ampak za par fotk se pa vedno splača 😀

Sončno vreme se je kaj hitro kisalo, fronta je prihajala, sploh proti primorskem koncu je bilo vedno bolj črno.




In potem končno pivo… za starejša moška 🙂 Urša je raje čaj, Aljaž pa tudi – je še mal premlad za hmeljev zvarek 🙂
Po okrepčilu v polni koči (saj sem že povedal, da je bil pohod ane? :)), pa ven na smučke in v dolino – uživancija. Tudi Aljažu je šlo odlično, čeprav je bila to zanj prva turna smučarija.



Stari lepe fotke
joooj, mene sta pa kar doma pozabil 😥 😥 😥
še dobr k je blo tok strmo 🙂
Pa drugič 😆
Se trudmo 🙂
Uf ste uživali, a? Preprosto lepo 😛
Uživamo pa (skoraj) vedno 🙂
[…] Prvi in zadnji obisk zimskega Porezna se je zgodil “davnega” leta 2013 😳 – torej je bil že čas za ponovitev. […]