Nad Pokljuko

Na Pokljuki s smučmi dolgo, res dolgo nisem bil. Ob običajnih reportažah so na Viševniku trume, res trume ljudi. Pa sem se vseeno pustil prepričati, da gremo tja gor, proti Velikemu Selišniku in Debelemu vrhu – Viševnik pa spustimo.

Sva bila kar zgodnja in sva parkirala skoraj na začetku parkinga pri vojašnici. Nekaj ljujdi je seveda bilo, a s(m)o se lepo porazgubili. Po smučišču navzgor sicer prehitiva nekaj skupinic, a daleč od običajnega obleganja.

Res je fina zima letos.

Na razpotju Viševnik – Kačji rob se glede na snežne razmere in ob dejstvu, da gužve ni, vseeno odločiva in potegneva naprej proti Viševniku.

Proti Viševniku.

Malo višje, po nasvetu Tomaža, ki je že smučal navzdol, natakneva srenače – so prišli kar prav na trdem zgornjem delu. Veter je bil, pa ga spet ni bilo, … Ob razgledih, ki jih ponuja gora, sploh ko enkrat dosežeš greben, se zdi, da si hitro na vrhu.

Po pobočju.
Veter + sneg = umetnina.
Pogled čez – še midva sva na fotki 😉
Viševnik

Zadnji del se Dušan vzpne s smučmi na nogah, jaz pa jih za ziher pustim spodaj in se na vrh podam peš – napaka! Spust z vrha bi bil lažji na smučkah kot peš.

Tja nekam je bil še namen.
Z vrha.

Spustila sva se po gebenu v smeri Kačjega robu in nazaj pod severne strmine Viševnika.

Nazaj pod Viševnik.
Draški rob

Spodaj natakneva kože na smučke in jo potegneva prek podov. Približno smer sva vedela, cilj nekako je bil Veliki Selišnik, a sva se potem raje povzpela na Draški rob

Mali Draški vrh v ozadju.
Proti nebu.
Viševnik.
Proti Draškemu robu.
Mali Draški vrh.
Krma.

Pobočje z Draškega robu pod Veliki Selišnik je bilo tako privlačeno, da sva pičila direkt navzdol – in potem pod Selišnikom prečila proti naslednji strmini na Debeli vrh.

Dušan piči.
V temo!
Debeli vrh

En salto mortale kasneje sva že spet natikala kože na smučke in potem cikcakala navzgor.

Res je bilo lepo.
Sem ga komaj lovil.
Vzpon z razgledom! 😍

Na vrhu pisana druščina – očitno se je Debeli vrh zamenjal z Viševnikom glede obleganja. 😉 Razgledi pa še vedno fatnastični. Lokalca malo povprašava glede smeri smuka – (poznavalci so zlata vredni!), in jo po daljši pavzi smukneva proti izhodišču.

Triglav in druščina.
Vrsta za spust v dolino. 😂 🤣 😂
Tudi spust z razgledom.

Lepo je bilo, še se vrnem! Fotka ali dve več pa v GALERIJI

Nabrala sva slabih 12 kilometrov in dobrega jurja metrov vzpona.

 

© 2021, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*