Skalnica

Peter se še kar ni pobral od zadnjič, zato se na turo odpraviva samo 2. Vremensko napoved sem spremljal več dni, pa nekako nijer ni kazalo boljše vreme kot v okolici Nove Gorice. Se spravim na Trailforks, Stravo, net, … in najdem, na računalniku, zanimivo turo.

Mimo Vipave sva se peljala v napovedani zmerni burji. Če je bila to res zmerna burja, potem prave burje bicikli na strehi sigurno ne bi preživeli. 😱

Nekaj čez deveto zjutraj na izhodišču v Solkanu hladno piha, nase navlečeva nogavčke, rokavčke, … pa še kaj bi dal, če bi le imel. 🥶  Kot vedno je tudi tu svoje naredil klanec navzgor, vsekakor pa je pomagalo tudi zavetrje.

Skalnica

Do odcepa za Sveto Goro je lušten naklon za poganjanje, naprej pa se postavi majčkeno bolj pokonci. V pomoč ni niti tabla na začetku vzpona, ki napoveduje vzpon tja do 30%. 😳 Tempo je bil tabli primeren – v pričakovanju teh 30% … Po občutku jih nisva dobila nikjer serviranih.

Na vrhu poiščeva zavet(r)je pri cerkvi, pavza in okrepčilo vedno prija. Nato pa navzdol po trailu Kraljica. Krasno, le večkrat uberem chicken line okrog objektov.

Škabrijel

Ne vem, zakaj je navzdol zabave vedno tako hitro konec. 🙃 Kjer trail seka glavno cesto, se usmeriva na naslednji kucelj – Škabrijel. Glede na to, da na Skalnici nisva srečala nobenega kolesarja, je bila na vrhu Škabrijela kar gneča enakomislečih. A na trailu se vse razporedi. 😁

Za spust sva izbrala zgornji del Škabrijelke, nato pa odvila na Špondo, saj je bil najin “cilj” ponovno Preval.

Vmes je Simon na hitro “sestopil” z bicikla. Kaj pa je preverjal na tleh (vlažnost, kislost, strukturo zemlje) pa mi še ni zaupal. 😉 V glavnem je bilo vse OK, tako da sva v podobnem, veselem tempu nadaljevala v uživanciji spusta.

Na Prevalu se (spet) skrijeva pred vetrom in skujeva načrt za naprej. Dan je še dolg – torej nekaj ponoviva. Sveta Gora naj bo.

Sveta Gora – spet

Navzgor nič novega. Sva ugotovila, da se na takih dolgočasnih asfaltnih vzponih najraje prestaviva v neko drugo “dimenzijo,” s čim manj razmišljanja, samo poganjanje pedal.

Navzdol spet po Kraljici, tokrat do podna. V drugo je šlo hitreje in lažje, kot vedno, ko že malce spoznaš detajle.

Kot običajno več fotk v GALERIJI.

Tisto lepo soboto sva nabrala dobrih štiriindvajset kilometrov in tisoč štiristo višincev.

© 2021, Simon. All rights reserved.