Planine pod Krnom

Tolminski konci so mi precej neznani, nekaj želja za obisk tako peš kot z biciklom pa vseeno je. Ena izmed njih je bila že dolgo, dolgo – kapela Bes. Peter je sicer “navijal” za Javorco – pa sem bil očitno bolj prepričljiv. 😉

Strmina

Nabralo se nas je 6 kolesarjev in petim se nam ni sanjalo, kakšen breg nas čaka. 😲 Parkiramo v vasi Dolje (parking pri igrišču s tekočo vodo!) in se odpravimo proti Zatolminu, od tam pa – direktno navzgor. Že mimoidoči domačin se je muzal, da mi bomo pa to kar brez baterij zmogli?! Pa smo kmalu uvideli zakaj, vmesni del med hišami je tako strm, da rabiš precej dobre volje, da zbrcaš. Sicer je po tem klancu bolje, a je še vedno strmo, naklon le redko popusti.

Po nekaj kilometrih brcanja nad Tolminskimi koriti se nas naklon končno usmili, pa še enkratni razgledi se pričnejo – fenomenalno! Smo hitro pozabili na monotono brcanje navzgor, razgledi tu gor pa – neopisljivi.

Malo naprej od razgledišča si pri vodnem zajetju iz leta 1917 dopolnimo zaloge vode. Eden plusov te ture je, da imamo na poti na voljo kar nekaj vodnih virov, da ni potrebe po vlačenju ogromnih količin s seboj.

Planina Pretovč

Sledilo je prečenje do planine Pretovč pod Mrzlim vrhom z zanimivimi informacijskimi tablicami o sami planini in muzeju na prostem Mrzlem vrhu – ki ga sicer nismo obiskali, ker je bilo pred nami še precej poti.

Zdaj ko pišem, se zdi, da smo skozi imeli pavze – no, takrat se mi ni zdelo tako. 🙃 Šibamo dalje proti planini Sleme, kmalu pa zavijemo navzdol po STKP do planine Kuhinja. Vmes pofirbcamo še po Puščavnikovi jami, stari kaverni, v kateri naj bi domačin prebival med leti 1934 in 1952.

Planina Kuhinja

Spust je bil tako lep in tekoč, da sem seveda zgrešil pot, ki se “skrito” odcepi desno … Nekaj višincev nižje napako opazimo in ni bil druge, kot da odbrcamo nazaj navzgor. Je odcep lepo označen, a ko si zatopljen v uživaški spust – potem nekaterih detajlov pač ne opaziš. 😊

Na planini Kuhinja (spet) pavza. Tokrat taka prava, dolga, z mrzlo pijačo in nekaj toplega za v želodčke. 🙃 Postrežba, porcije in frika brez krompirja niso ravno za prehvalit – ane, ta drug Simon v ekipi? 🤣

Kapela Bes (kapela na Planici)

Od planine dalje spet vzpenjanje a sedaj z enkratnimi razgledi proti Krnu na eni in dolini Soče na drugi strani. Krave tukaj pa neustrašne – a se vsaj uležejo tako, da se peš prebiješ mimo njih. 🐂

Sledile so še lepe stezice, manj lepi hudourniki, težji detajli, “peš” odseki, … skratka vsega po malem. A ko zapakiraš vse skupaj, vseeno lepo.

Pa sem jo le končno videl – tisto kapelo, zaradi katere sem sploh pričel z iskanjem ture. Letos jo še obnavljajo, zato je še bolj snežno-bela kot običajno. Lep spomenik padlim italijanskim vojakom.

Kratko fotkanje in razgledovanje – potem pa naprej, tokrat samo še navzdol. Vrhunsko! Res priporočam vožnjo v to smer – Kuhinja 👉🏼 kapela Bes 👉🏼 Drežnica. V nasprotno smer bo potiskanja ali nošenja bicikla verjetno precej več. Vmes delno spusti tudi tubeless, a mleko oddela svojo vlogo, tako smo samo pumpali, brez flikanja.

Nad Drežnico naredimo še en ovinek in si ogledamo slapova Sopot in Krampež – slednji ima na svoji levi še nadelano pot do zgornjega slapu – vredno ogleda.

Sledil je še spust proti Drežnici, do Magozda in po kolovozu proti slapu Kozjak – med množico obiskovalcev … in po levem bregu Soče do izhodišča.

Na turi smo prebrcali dobrih 43 kilometrov in nabrali okrog 1600 višincev. Prav fino je bilo!