Avtor: Simon

Po okrog 15-ih letih je spet prišel čas, da obiščemo Ledeno jamo na Lavtah – takrat sem si sam (ker še nisem obvladoval jamarske tehnike) ogledal samo prvo vhodno dvorano, ostali čas, ko so drugi raziskovali pa sem (don’t ask me why) plezal po drevesih v bližini vhoda – verjetno me je bilo strah medvedov (takrat pač nisem vedel da oni tudi plezajo) 😀

Parkiramo pod planino Pečana in se s težkimi nahrbtniki odpravimo – zopet – navzgor. Čez planino in proti Ratitovcu. Brina je med kravami nekaj cvikala in skozi stisnjene zobe pravila: “Počakajte me.” Sem se takoj spomnil nekaj let nazaj, ko sem bil neprostovoljno sam v družbi psov, ma kaj psov, so bili veliki kot biki, oči rdeče… pustimo to… no, takrat me ni nihče čakal!

… ali nadaljevanje akcije iz prejšnjega zapisa. 14 dni kasneje smo se spet zbrali – tokrat samo trije, a elana vseeno ni manjkalo. Nabašemo se v avto in via Selška dolina do prvega pot-stopa – kave. No ja, v tej trojki sem bil edini kofeinski zasvojenec, kajti Brina in Tomaž sta tam cuzala kakav. Itaq je važna pavza po dolgi (10 minut) vožnji in pa nekakšna navada, da direktno na akcijo se pač ne gre – tako kot se tudi iz akcije ne gre direktno domov, ampak šele po primernem zaključku. Po zaužitju že prej naštetega in zanimivih debatah pa naprej čez Prtovč do našega “parkinga”, kjer se cesta za naš avto konča,…

… da sem zapustil blog, čeprav zgleda nekako žalostno vse skupaj – brez objav že nekaj časa. No, namen je bil, da spišem in pokažem fotke z zadnjega dopusta… Ampak… zalavfam Lightroom, vtaknem zunanji disk v komp… jeb.. slik še vedno nisem potegnil iz kartice, kartica pa doma – jaz pa ne 🙂
Jah qrc, pa sem malo pobrskal po arhivu fotk in jih par “zmaličil” v Č/B – ker sem se pa že tooooooliko matral, jih bom pa še pokazal 🙂

… novih jam. Velikokrat sem že dobil vprašanje: “Ej, kako pa vi najdete kakšno novo jamo?” Odgovor je sila preprost – pohajkovanje po terenu 🙂

Jamarji nismo ravno ljubitelji farbanja jajc (seveda se najdejo izjeme), tako smo velikonočno soboto raje izkoristili za pregledovanje terena nam tako ljube planote Jelovica, ki skriva še sigurno ogromno novih in neraziskanih jam – vsi pa upamo, da spet odkrijemo kakšno ogromno, globoko, dolgo… Začetek (po zboru in obvezni jutranji kavici) pri Glažarici – nekje sredi ničesar – potem pa naprej po terenu, brez poti. Karta v nahrbtniku, GPS ( v kolikor lovi) in dobra volja – skoraj vse kar potrebuješ za terensko delo.