Avtor: Simon

… da sem zapustil blog, čeprav zgleda nekako žalostno vse skupaj – brez objav že nekaj časa. No, namen je bil, da spišem in pokažem fotke z zadnjega dopusta… Ampak… zalavfam Lightroom, vtaknem zunanji disk v komp… jeb.. slik še vedno nisem potegnil iz kartice, kartica pa doma – jaz pa ne 🙂
Jah qrc, pa sem malo pobrskal po arhivu fotk in jih par “zmaličil” v Č/B – ker sem se pa že tooooooliko matral, jih bom pa še pokazal 🙂

… novih jam. Velikokrat sem že dobil vprašanje: “Ej, kako pa vi najdete kakšno novo jamo?” Odgovor je sila preprost – pohajkovanje po terenu 🙂

Jamarji nismo ravno ljubitelji farbanja jajc (seveda se najdejo izjeme), tako smo velikonočno soboto raje izkoristili za pregledovanje terena nam tako ljube planote Jelovica, ki skriva še sigurno ogromno novih in neraziskanih jam – vsi pa upamo, da spet odkrijemo kakšno ogromno, globoko, dolgo… Začetek (po zboru in obvezni jutranji kavici) pri Glažarici – nekje sredi ničesar – potem pa naprej po terenu, brez poti. Karta v nahrbtniku, GPS ( v kolikor lovi) in dobra volja – skoraj vse kar potrebuješ za terensko delo.

Pa je prišel spet dan vrnitve v Konasnico – vsaj zame in moj fotoaparat in fleše. DZRJL so seveda pridno raziskovali tudi vmes in po zadnjih podatkih jame še kar ni konec – in upam, da se bo tako nadaljevalo še vsaj nekaj časa 😀

Ob 8:00 smo se zbrali Tomaž, Brina in televrsticepisoči in se odpravili proti jami. Seveda obvezen pit-stop na kavici na Češnjici, potem pa naprej proti Dražgošam in proti jami. Cesta je bila precej bolj kopna kot 14 dni nazaj,… A sem imel težavice s kamenjem po cesti… non-stop je nekaj butalo ob poden avtomobila. Ravno pred parkingom pa še ena velika skala na cesti, a sva jo s Tomažem s skupnimi močmi zavalila nazaj pod breg in smo lahko nadaljevali 🙂 Na parkingu pa nahrbtnike na rame in v breg… Joooo, sta bila oba Brina in Tomaž kar malo zaskrbljena kako gre tukaj navzdol – strmina, suho listje, čevlji pa nimajo nobenega pravega grifa. Ampak sem ju takoj potolažil, da o tem se razmišlja potem, ne že zdaj 🙂

Pri preoblačenju pa “naturlich” že testiram fleše in prožilce – vsakič imam namreč z njimi nekaj težavic, preden jih usposobim…

Hm, šele nedeljska akcija, pa imam že cel kup mailov in vprašanj – “Kdaj bodo fotke?” 🙂
Torej, še eno nedeljo nazaj, 20.2. so člani DZRJL iz Ljubljane po kar nekaj akcijah končno stopili v nove dele jame Konsanica v bližini Dražgoš. Anže, naš član je bil takrat zraven in takoj zvečer sem imel telefon, da kaj sem zamudil, da naprej je pa kraaaaaass, ni bilo konca navdušenja. No, 3x mi običajno ni treba reči, tako da smo se v nedeljo potem pridružili DZRJL še Walter, Peter, Nace in moja malenkost. Ogroooomno ljudi – nekaj skupin vsaka z svojo nalogo, ciljem 🙂
Fotografi, merilci, “označevalci” poti…
Zborno mesto v gostilnici na Češnjici pri Železnikih, spijemo kavico inu odrinemo naprej. Skozi Dražgoše vse lepo in prav, tudi po gozdni cesti po snegu brez problemov… Vse do “parkirišča” – kaj pa vem, se mi zdi, da je trajalo vsaj 1 uro, da smo parkirali 4 jeklene konjičke… Delali pa smo zato skoraj vsi – kopanje, polaganje vej pod kolesa, potiskanje naprej, nazaj… Kombi so nekateri celo potiskali od strani, da ne bi zdrsnil s ceste – v glavnem pestro in timsko delo 😀