Kdaj bo, kdaj bo kaj napisanega me že sprašujejo… No, kapljica čez rob, da sem se lotil pisanja ša je bilo vprašanje, če sem pozabil geslo od bloga 🙂
No ja, je že več kot 14 dni od obiska jame, pa kar ni bilo časa in volje spraviti skupaj malo teksta in izbrati fotke (vse pač niso nikoli dobre :)). V jami sem bil s pisano druščino sicer že v začetku leta (brez fotoaparata), potem pa je bilo treba seveda ponoviti (verjetno ne zadnjič). Po pripovedovanju kako je jama oh in sploh, so se le javili še trije mandeljci, vsi skupaj smo se (nekako) nabasali v Getza in odbrzeli proti Kozini – tam na obvezen kafe in ker je bil na TV še prenos skokov, smo seveda morali pogledati kako je Pero Mišica osvojil zlato kolajno. Potem pa le počasi proti ključarju za jame v tistem koncu. Spomnil se nas sicer ni od prejšnjih obiskov, ima verjetno precej odjemalcev ključev za jame 🙂
I was constantly being asked when I will write something again… And I got used to it, until someone asked if I lost my blog password 🙂
Quite some time has passed since this visit, but I just couldn’t force myself to write something and select photos for publishing. I was on “preview” visit in this cave at the very beginning of this year. After some explaining about this cave at our weekly meeting, I got three more “volunteers” to visit this cave. We did manage to get all of our equipment in my small car and drove towards – coffee. 🙂