Oznaka: fotografija

17 julija, 2014
4 junija, 2014

DZRLJ je kot že ničkolikokrat organiziralo veteransko akcijo v Najdeno jamo. Sam sem bil s Petrom…

20 maja, 2014
12 aprila, 2014

Končno spet v jami… plan je bil sicer drugačen, a ker smo imeli težave pri pridobivanju ključa za jamo, smo se odpravili v fletno kratko jamo v bližini planirane 🙂 Tokrat je bil za šoferja Anže – ker pa vinjeta ni poceni smo se odpravili kar po stari cesti z vmesnimi postanki, potico, kavico,… smo se koooončno pripeljali v bližino jame – tam pa – ja, še malo potice, klobasa in kruh. Pomladno vreme je bilo tisto, ki nam je omogočalo, da smo počasi, ampak res počasi pojedli, se opremili in odpravili proti jami.

Our original plan was to visit a cave, which is locked, but we had some troubles getting the key and since we were all looking forward being underground again we decided to visit short but beautiful cave nearby. After a long drive with multiple “pit stops” we finally arrived to standard coffee point where we usually start our caving day (when we are in that area :)).

Proti vhodu
Proti vhodu
9 februarja, 2014

Kdaj bo, kdaj bo kaj napisanega me že sprašujejo… No, kapljica čez rob, da sem se lotil pisanja ša je bilo vprašanje, če sem pozabil geslo od bloga 🙂

No ja, je že več kot 14 dni od obiska jame, pa kar ni bilo časa in volje spraviti skupaj malo teksta in izbrati fotke (vse pač niso nikoli dobre :)). V jami sem bil s pisano druščino sicer že v začetku leta (brez fotoaparata), potem pa je bilo treba seveda ponoviti (verjetno ne zadnjič). Po pripovedovanju kako je jama oh in sploh, so se le javili še trije mandeljci, vsi skupaj smo se (nekako) nabasali v Getza in odbrzeli proti Kozini – tam na obvezen kafe in ker je bil na TV še prenos skokov, smo seveda morali pogledati kako je Pero Mišica osvojil zlato kolajno. Potem pa le počasi proti ključarju za jame v tistem koncu. Spomnil se nas sicer ni od prejšnjih obiskov, ima verjetno precej odjemalcev ključev za jame 🙂

I was constantly being asked when I will write something again… And I got used to it, until someone asked if I lost my blog password 🙂

Quite some time has passed since this visit, but I just couldn’t force myself to write something and select photos for publishing. I was on “preview” visit in this cave at the very beginning of this year. After some explaining about this cave at our weekly meeting, I got three more “volunteers” to visit this cave. We did manage to get all of our equipment in my small car and drove towards – coffee. 🙂

Odklepanje vhoda
Odklepanje vhoda
3 novembra, 2013

Današnja deževna nedelja je bila kot nalašč za… jame 😀

Že nekaj let govorimo, da bo potreben obisk Kevderca med ali po deževju, da si ogledamo situacijo v jami sami… Bo že skoraj 10 let, ko smo v jami naleteli na jezera polne vode – potem pa nič več, niti po obilnem deževju ne.

Pa sva šla z Anžetom pogledati kakšno je stanje danes, med deževjem. Sicer sva jih poslušala, da bo verjetno potrebno nekaj časa, da deževje priteče v jamo in napolni jezerca, ampak sva vseeno šla potešit radovednost in bila prijetno presenečena.

Že ob preoblačenju v manjši Lubniški jami sva slišala teči vodo v notranjosti – in je res bil mini slapek – še nikdar viden 🙂 V notranjosti Kevderca pa noro… voda je tekla iz vsepovsod, jezera pa polna do roba.

This rainy Sunday was really meant for… caves. 😀

We’ve been talking about visiting Kevderc in between or right after (heavy) rain, to see situation inside. It’s now almost 10 years from our visit, where we saw small lakes full of water – and then nothing till…

We went inside with caving colleague while it was raining – we had some suggestions that we should wait for a day for water to reach the cave… but we were just too curious – and it was worth it.

Water flowing, dripping from everywhere, lakes mentioned before were all full – amazing view.

Jamsko uho
Jamsko uho
22 oktobra, 2013

Presidente Nace je že nekaj časa naviral za eno belokranjsko jamo… in končno podal datum! Dan prej, ležim doma, boleče grlo, kašljati si nisem upal – je preveč peklo… Hm, ampak odpovedal še ne bom! Dve tabletki, malo čaja in spat. Zjutraj pa… bolje 🙂 Čeprav me je moja še vedno prepričevala, da zgledam slabše kot dan prej – kdo pa še zjutraj dobro zgleda?! 😀

Kar zgodaj je določil uro… ampak do cilja je daleč. No, čakali smo še Uršo, ki se je vozila kdovekje – šesamaneve – zaradi zapore ceste, da ne bo kdo mislil, da ne pozna poti od doma do Škofje Loke. Se nabašemo v avto in Nace kot običajno reli style. Je kar malo odleglo, ko smo parkirali pri trgovini v Črnomlju, kjer smo bili zmenjeni z vodičema iz JKŽ. Zraven pa… wooohooo, kadilcem prijazen lokal (ali nekadilcem neprijazen… kakor se vzame). Vse skupaj zaprto… na vsaki steni eno odprto okno in pepelniki na mizah – sem kar malo v strahu vlekel tisto rakovo palčko, če slučajno pa le ni OK. Pa po kofetu spet malo reli style do – parkinga.

Early bird catches the worm – they say, and Nace took that for granted. We would depart on time… but we were waiting for a member getting lost on road. Well that is what happens if the road is closed… 🙂

But still, we were on meeting point just in time – Nace was driving like crazy 🙂 Cup of coffee for us coffee addicts.

Pospravljanje vrvi
Pospravljanje vrvi
8 julija, 2013

Društvo za raziskovanje jam Kranj je letos zopet organiziralo srečanje gorenjskih jamarjev pred Breznom pri Leški planini in ker imamo ravno dva tečajnika, bi bil greh spustiti tako fajn priliko za obisk najgloblje jame na Jelovici.

Club for cave exploring from Kranj organized meeting of cavers from gorenjska region in front of a cave called Brezno pri Leško Planini and since we have two caving course participants, we didn’t want to miss this opportunity to visit the deepest cave on Jelovica.

Težko sem se sicer pripravil, da ne gremo na fotosešn v jamo… ampak malo opreme sem pa le vzel s seboj, da smo malo dokumentirali – pa še tečajnika sta na koncu priznala, da je prav fino, ko slikam, da lahko malo počijeta (ena redkih na ferajnu, ki sta še navdušena – seveda bom navdušenje “izkoristil” dokler traja :)). Še člani društva iz Kranja so me spraševali, če znam sploh še iti v jamo brez fotoaparata – sicer trdim da ja, ampak se ne spomnim, kdaj je bilo nazadnje 😀

It was hard for me to admit (to myself) that this visit is not about taking photos in cave… but I did take some equipment, so we could document some moments – and both course participants admitted, that it is excellent when I am taking photos, so that they can catch some breath. 🙂 I don’t even remember, when the last visit of cave without my camera was.

Načrt jame
Načrt jame
15 aprila, 2013

Spet ena akcija oziroma obisk jame po več kot petih letih… Upam, da se ne bo tako nadaljevalo in bomo obiskali še kaj novega 🙂
Vremenska napoved za Primorsko je bila obetavna… A zjutraj ko smo štartali ni kazalo ravno tako – je divje snežilo. Obvezna kavica v Kozini, kjer smo počakali, da se vreme umiri, na kar nismo dolgo čakali. Na izhodišču vnesem koordinate vhoda in via za puščico 🙂 Kaj pa vem… verjetno bi vhod našel tudi brez GPS-a, a kaj ko me je moj “spomin” pustil na cedilu na kar nekaj zadnjih akcijah 😀

And here we go again… another excursion to a cave after more than 5 years from our last visit. Hopefully we will visit some new caves in near future 🙂 Weather forecast for Primorska part of Slovenia was promising… But in the morning when we departed it wasn’t as forecasted – snowing furiously 🙂 On mandatory coffee in Kozina we waited for weather to calm down – and we didn’t have to wait long. I entered coordinates of the cave in GPS and we went after the arrow on display 😉 I believe I could find the entrance without this remarkable device, but I just wanted to make sure, because I misled companions on several excursions lately 😀

Vhod
Vhod
3 aprila, 2013

Čas leti mimo in spet sem v zaostanku s pisanjem in objavljanjem fotk. Po tem zapisu na disku že čakajo fotke druge jame… upam da kdaj pridem na zeleno vejo 🙂
Že nekaj let smo hodili skoraj mimo te jame, ko smo obiskovali zgornjo Jezerino… in vedno smo si govorili, da bi si jo bilo potrebno enkrat ogledati. Končno je padla odločitev – imeli smo samo en problem. Jama je zaklenjena, nam pa se sanjalo ni, kje bi se dobil ključ. Ob sestanku v kafiču smo zvečer obračali telefone in po cca. 20ih klicih končno dobimo nekoga ki nam posreduje kontakt, seveda z vprašanjem zakaj ga nismo takoj poklicali?! 🙂
Ključ smo potem na poti proti jami dvignili in se na sončno nedeljo sredi februarja odpeljali proti izhodišču. Snega je bilo v tistih koncih ravno toliko, da se nismo mogli zapeljati do jame… No, ampak ko smo se preoblačili v vasi, smo vzbudili precej zanimanja domačinov, tako da smo se še malo nadebatirali pred odhodom v jamo.

Time flies by and once again I am behind with writing and posting photos. After this post, I already have new photos of another cave waiting… hopefully I will once get up to date with posting 🙂

For a couple of years now, we were walking almost by the entrance to this cave, when we were visiting nearby cave Jezerina… and we were always talking, that we need to visit it someday. Finally decision was made, but we had a problem. Cave is locked and we didn’t have any idea, where to get the key. One evening we were calling every possible point of information and after 20 calls, we finally got someone who gave us contact – normally person asked, why we didn’t call him at the beginning?! We would if we knew 🙂

We picked up the key on our way to the cave and then drove towards starting point on mid February Sunday in warm, sunny weather. There was too much snow there, so we couldn’t drive right to the entrance… Changing our clothes in the village attracted a lot of attention by the locals, so we had some nice chats with them, before disappearing below. Every person in the village is proud of caves around and are interested in every information they can get.

Vhod
Vhod