V petek sem imel čast, da sem se lahko pridružil delovni akciji članov DZRLJ v Sušnikovi jami v pobočju Lubnika. Sam dostop do jame niti ni dolg… ampak strm in ob vsem listju ter zaplatah snega in jamarski obutvi – škornjih – na čase kar zajeb… Bi pa ob zdrsu verjetno priletel nazaj skoraj do avtomobila 🙂
On Friday I had the honour to join working day with members of DZRJL in Sušnikova jama cave on Lubnik hillside. Access to the entrance is not long… but steepness and all leaves and some snow and caving footwear – rubber boots – it was hard sometimes… Well, good news is that if you would slip, you would end up right beside our parked car 🙂
Po dolgem času se je naš najmlajši končno “opogumil” in se pustil paziti – no, takrat še nisva bila prepričana če se je dovolj “opogumil”, tako da je bil to nekako test 🙂 in sva se odpravila na smučke. Po začetnih težavah in vožnji sem ter tja, ker sva iskala NJENE pohodne palica, ki sem jih JAZ založil (ja, malo sva še razseljena, bi rekel kandidat za tasta ;)) – na koncu sva jih le dobila in se odpeljala proti izhodišču, Soriški planini. Tam natakneva smučke in v breg po smučišču navzgor.
Že na prvem sedlu se (kot vedno), odpre fenomenalen razgled in boljša polovica je imela kar malo solzne očke, ko je po toliko časa spet stala na smučkah in občudovala okolico.
Današnji sončen dan je bil zopet eden tistih “za izkoristit” 🙂 Pa smo jo trije mahnili na Blegoš – na izhodišču pri pripravljanju opreme in vsega je sicer hitro zanohtalo, okrog bližnjih smrek se je še ovijala siva megla, a pogled skozi luknje v megli nad nami nam je razkril, da nas danes višje čaka pravljica…
Pa smo spet dočakali nekaj več snega… pa baje ga še kar napovedujejo 🙂 In končno sem bil doma in se odpravil malo naokrog po našem mestu, seveda s fotoaparatom, kot običajno 🙂
Wohooo, finally some snow… and I heard there’s lot more to come 🙂 Luckily I was at home, so I took a walk around our city – with camera, as usual 🙂
Tak lep dan kot danes je bil za izkoristit za vzpon na Lubnik – na vrhu gužva, da sem se že ustrašil, da pivca ne bo več… ampak je bila skrb odveč, so se dobro založili 😀
It would be a shame if we didn’t go somewhere higher on such beautiful day and watch beautiful landscape views – from Lubnik. It was so crowded, that I got concerned I wouldn’t be able to get a beer… nothing to worry, they had it in stock 🙂
… tokrat brez smučk, pa še dolgo smo zdržali to zimo za obisk tega prijetnega hribčka poleg Ratitovca. Po sledeh sodeč kakšnega pretiranega obiska še vedno ni,… medtem ko smo na sosednji Ratitovec opazovali procesije – hja, gori je koča in se kaj mrzlega dobi, ampak mi smo zadovoljni tudi s čim kratkim iz nahrbtnika 🙂
… this time without skies, and we have lasted long this winter before visiting this nice hill near Ratitovec. Observing tracks in snow we figured that this top is still not visited as much its neoghbour, Ratitovec is. Well, on Ratitovec there is mountain hut, where you can get cold beer, but we usualy settle with something strong from our backpacks 🙂
Že v nedeljo 21. oktobra smo v okolico Bivaka IV med Stenarjem, Križem in Škrlatico odnesli jamarsko opremo inu nekaj hrane… priprave za večdnevno raziskovanje pred prvonovemberskimi prazniki… aaaa… vmes je žal zapadel sneg, tako da je bilo pobožnih želja o tem konec… in smo samo čakali kakšen lep dan, da iz gora nazaj prinesemo kar smo že odnesli gor 🙂
Torek, 30. oktobra – napoved je bila prijazna in smo šli… Z avtom v dolino Vrat – po zaledenelih klancih le nekako pridrajsamo do rampe – in parkiramo na povsem praznem parkirišču. Nahrbtnike na rame in gremo – jaz zopet brez fotoaparata – se Nace oglasi, da on ga pa ima – vsaj eden 🙂 In tako hodimo, hodimo, hodimo… gledam Naceta in ga vprašam, kje ima fotlc? Hja, v nahrbtniku… kar nisem mogel gledati, pa sem ga poprosil, če lahko nosim njegov fotoaparat – okoli vratu – bo vsaj kakšna slikca ratala 🙂
Končno po mesecu dogovarjanj smo se uspeli nabrati trije za ponoven obisk jame Kela. V soboto, 13.10. smo prevozili tistih 50 km do izhodišča, tam pa… dež. Čakamo v avtu in gledamo kaplje. Še 15 minut počakamo, potem pa vidimo kako in kaj. Po 15 minutah še 15… in še enkrat 15… no, ker ni prenehalo deževati smo se odpravili proti domu. V tiste pol ure peš dostopa bi nas namreč fino namočilo, kar pa si nihče ne želi pri tej mrzli jami.
Naslednji dan poizkusimo znova… se pripeljemo na Soriško planino, ko sem po besedah Uroša – utihnil in prebledel… jah, spomnil sem se, da sem vse vzel – fleše, baterije, prožilce,… pozabil pa sem – fotoaparat! Hitro pokličem bojšo polovico, če bi bila tako prijazna in mi do pol poti pripeljala pozabljeno. Brez fotlca namreč ne grem! 🙂 Smo se “srečali” v Selcah, kjer sem samo vzel fotoaparat, prezrl očitajoč pogled in že smo šibali nazaj na Soriško ter naprej do parkinga in proti jami.
After a month of persuasion and time reconciliation, finally there was 3 of us for another visit to Kela cave. On Saturday, 13. October we have driven 50 km to parking near starting point and there… rain… Waiting in the car and looking all those raindrops. Waiting for another 15 minutes if it would stop raining. After first 15 minutes… another 15 minutes… and again, well it didn’t stop raining so we went back home. Half an hour walk to the entrance in that rain would make us nicely wet, which nobody wants before entering this cold cave.
Next day, another attempt… we drive up to Soriška planina, when I, described by colleague caver, became silent and turned pale… yep, I remembered that I took everything flash guns, batteries, wireless triggers… but I have forgotten – camera! I called my better half (mother of my child :)) and asked if she could grab my camera and drove half way towards us. I am not getting anywhere without my camera! After half an hour we met, I grabbed my camera, overlooked reproaching look and we were on our way back to the cave.
Slike se valjajo po disku že skoraj dva meseca… nabirajo se že za naslednje objave… no ja, počasi se daleč pride 🙂
25.8. smo se z Anžetom in Perotom odpravili – spet – v Marijino brezno, pogledati, kaj sta Anže in Grega (DZRJL) odkrila in izmerila na eni prejšnjih akcij in nismo bili razočarani. Po dolgem času spet eno odkritje v sicer dolgem in razvejanem Marijinem breznu.
Hodimo in hodimo in hodimo… potem pa štrik nekam navzgor, se vzpnemo in že smo v novih zanimivih rovih. Na koncu le teh Anže obljublja kristalčke in ježke – moram priznati, da sem bil malo razočaran ko sem jih zagledal, saj sem po njegovih besedah pričakoval večje ježke ampak so pa lepi, ni kaj, pa še v Marijinem breznu so, kjer jih do sedaj nismo poznali 🙂
Photos are stuck on hard disk for almost two months now… more and more new are getting ready for next posts… well “you can get far even if in slow pace” 🙂
25. of August we have visited – again – Marijino brezno cave to see, what they have found and measured on previous visit. After a long time something new was discovered in otherwise long and branched cave.
Walking and walking and walking… and suddenly rope going up (climbed on last visit), we ascent and suddenly we are in new interesting tunnel. Co-caver is promising aragonite crystals and the end of newly discovered tunnel – and to be honest, I was a little disappointed when I saw them, I guess I was expecting too much larger formations from his “big” words 🙂 Well, I admit they are beautiful and we have not seen these in this cave before – this counts something also 🙂
Že v soboto, 18. avgusta smo se odpravili v društveno 2. najglobljo raziskano jamo – Kela, na grebenu med Ratitovcem in Soriško planino. Zakaj? Hja, načrta še nismo povsem narisali in oddali na kataster… Hja, saj vemo… no po toliko letih (kar nekaj se jih je vmes nabralo), je padel plan, da jamo zopet obiščemo, izmerimo in še enkrat raziščemo – po toliko letih mogoče najdemo kaj, kar smo prvič zgrešili 🙂
It was already on Saturday, 18th of August, when we visited 2nd deepest cave, that our club explored – Kela, on the ridge between Ratitovec and Soriška planina. And why did we go there? Khm, we still didn’t make a plan and register this cave in Slovenian register of caves, We know, we know,… after those years, we at least had a plan to visit cave again, measure it (again) and find something new long and deep 🙂
Spoštovani,na tem spletnem mestu piškotke uporabljamo za izboljšanje spletne strani. Z brskanjem po tej spletni strani se strinjate z uporabo piškotkov.OKRejectPreberi več
Privacy & Cookies Policy
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website.