Zadnje čase iščem jame za obisk/fotkanje kar malo na netu – in nimam pojma, kje sem našel tole, ampak se mi je zdela simpatična. S spiskom te in še ene parih sem bil po dooooolgih letih spet na katastru in iskal opise in načrte. Nekaj pametnega sem le dobil, spisal na listek (še vedno leži na mizi in čaka boljše čase :)), pa jih bomo počasi “obdelali”. Vreme je bilo po dolgem času spet malce toplejše, tako da smo si vsi štirje udeleženci vzeli malo več časa za preoblačenje in debato že pri avtu.
Lately I am searching caves for visit/photographing on www – and to be honest, I have no idea, where I have found this one, but I thought it was worth a visit. I visited cave register after a really long time (in years) and searched for descriptions and maps for caves on my list. It was worm once again after a long winter, so we weren’t in a hurry and it took some time to depart from parking spot to cave.
Urša da idejo za spomladansko smuko v Italiji in seveda sprejmem… v takšnem vremenu bo sneg hitro pobralo. In glede na to, da smo se pred 6-imi leti pod sedlom med Lepim Vršičem in Kovkom obrnili ker nismo imeli krpelj, je bila nekje skrita želja smučati iz vrha enega ali drugega teh dveh obljudenih vrhov.
Na začetku je bilo sicer vreme bolj oblačno in začuda smo bili na izhodišču v tistem trenutku edini, a nas to ni kaj prida motilo 🙂
Urša gave idea for spring skiing in Italy and without hesitation I accept. In this weather snow will disappear rapidly. And since 6 years ago, we turned around just under the ridge between Monte Cocco and Cima Bella, since we didn’t have snowshoes, there was a quiet wish to ski from one of the two popular tops.
We had cloudy weather at the beginning and we were – strangely – the only ones at start, but we didn’t mind.
Spet ena akcija oziroma obisk jame po več kot petih letih… Upam, da se ne bo tako nadaljevalo in bomo obiskali še kaj novega 🙂
Vremenska napoved za Primorsko je bila obetavna… A zjutraj ko smo štartali ni kazalo ravno tako – je divje snežilo. Obvezna kavica v Kozini, kjer smo počakali, da se vreme umiri, na kar nismo dolgo čakali. Na izhodišču vnesem koordinate vhoda in via za puščico 🙂 Kaj pa vem… verjetno bi vhod našel tudi brez GPS-a, a kaj ko me je moj “spomin” pustil na cedilu na kar nekaj zadnjih akcijah 😀
And here we go again… another excursion to a cave after more than 5 years from our last visit. Hopefully we will visit some new caves in near future 🙂 Weather forecast for Primorska part of Slovenia was promising… But in the morning when we departed it wasn’t as forecasted – snowing furiously 🙂 On mandatory coffee in Kozina we waited for weather to calm down – and we didn’t have to wait long. I entered coordinates of the cave in GPS and we went after the arrow on display 😉 I believe I could find the entrance without this remarkable device, but I just wanted to make sure, because I misled companions on several excursions lately 😀
Čas leti mimo in spet sem v zaostanku s pisanjem in objavljanjem fotk. Po tem zapisu na disku že čakajo fotke druge jame… upam da kdaj pridem na zeleno vejo 🙂
Že nekaj let smo hodili skoraj mimo te jame, ko smo obiskovali zgornjo Jezerino… in vedno smo si govorili, da bi si jo bilo potrebno enkrat ogledati. Končno je padla odločitev – imeli smo samo en problem. Jama je zaklenjena, nam pa se sanjalo ni, kje bi se dobil ključ. Ob sestanku v kafiču smo zvečer obračali telefone in po cca. 20ih klicih končno dobimo nekoga ki nam posreduje kontakt, seveda z vprašanjem zakaj ga nismo takoj poklicali?! 🙂
Ključ smo potem na poti proti jami dvignili in se na sončno nedeljo sredi februarja odpeljali proti izhodišču. Snega je bilo v tistih koncih ravno toliko, da se nismo mogli zapeljati do jame… No, ampak ko smo se preoblačili v vasi, smo vzbudili precej zanimanja domačinov, tako da smo se še malo nadebatirali pred odhodom v jamo.
Time flies by and once again I am behind with writing and posting photos. After this post, I already have new photos of another cave waiting… hopefully I will once get up to date with posting 🙂
For a couple of years now, we were walking almost by the entrance to this cave, when we were visiting nearby cave Jezerina… and we were always talking, that we need to visit it someday. Finally decision was made, but we had a problem. Cave is locked and we didn’t have any idea, where to get the key. One evening we were calling every possible point of information and after 20 calls, we finally got someone who gave us contact – normally person asked, why we didn’t call him at the beginning?! We would if we knew 🙂
We picked up the key on our way to the cave and then drove towards starting point on mid February Sunday in warm, sunny weather. There was too much snow there, so we couldn’t drive right to the entrance… Changing our clothes in the village attracted a lot of attention by the locals, so we had some nice chats with them, before disappearing below. Every person in the village is proud of caves around and are interested in every information they can get.
Včerajšnja sobota je bila kot nalašč za še malo smučarije 🙂 Pero se že od vsega začetka udeležuje zimskega pohoda na Porezen – in ker ni bilo nič drugega v planu, sva se njemu in njegovemu sinu Aljažu z Uršo pridružila… In tako smo šibali proti Davči, Pero z zadnjega sedeža pa je navigiral Uršo, da smo potem (seveda po bližnjici) prispeli do izhodišča. Tam smo nekako parkirali in se odpravili proti vrhu, ki se nam je ravno pokazal iz megle in vabil…
Sicer je ime jame v naslovu še delovno in sicer poimenovano po bližnji jami Gabrovi lazi – ampak želja je, da bi bilo končno ime vsaj Veliki Gabrovi lazi 🙂
Ponedeljkova vremenska napoved je bila edina kolikor toliko suha v kar nekaj dneh, tako da smo dan izkoristili in se odpravili na tretjo delovno akcijo…
Name of the cave in title “Little Gabrovi lazi” is still a working name, named after nearby cave Gabrovi lazi – but our wish is, that final name would be at least “Great Gabrovi lazi” 🙂
Weather forecast for Monday was the only one without any heavy rain in several days, so we had to take advantage of this and we went for our third work action in this cave…
Po skoraj 5ih letih od zadnjega obiska te jame je zopet padla ideja za obisk… in smo eno nedeljsko jutro (sicer že mesec dni nazaj) kar šli 🙂 Do vhoda ležerno z GPS-om – priznam, da sem imel v spominu drugačen vhod – ampak je bil pravi.
After almost 5 years since out last visit, there was an idea for another visit… and so we went for it on one Sunday morning (almost a month ago – yeah I know, I should write more often :)). We used GPS to get to the entrance, and I must admit, that it was different in my memory, but it was the right one 🙂
V petek sem imel čast, da sem se lahko pridružil delovni akciji članov DZRLJ v Sušnikovi jami v pobočju Lubnika. Sam dostop do jame niti ni dolg… ampak strm in ob vsem listju ter zaplatah snega in jamarski obutvi – škornjih – na čase kar zajeb… Bi pa ob zdrsu verjetno priletel nazaj skoraj do avtomobila 🙂
On Friday I had the honour to join working day with members of DZRJL in Sušnikova jama cave on Lubnik hillside. Access to the entrance is not long… but steepness and all leaves and some snow and caving footwear – rubber boots – it was hard sometimes… Well, good news is that if you would slip, you would end up right beside our parked car 🙂
Po dolgem času se je naš najmlajši končno “opogumil” in se pustil paziti – no, takrat še nisva bila prepričana če se je dovolj “opogumil”, tako da je bil to nekako test 🙂 in sva se odpravila na smučke. Po začetnih težavah in vožnji sem ter tja, ker sva iskala NJENE pohodne palica, ki sem jih JAZ založil (ja, malo sva še razseljena, bi rekel kandidat za tasta ;)) – na koncu sva jih le dobila in se odpeljala proti izhodišču, Soriški planini. Tam natakneva smučke in v breg po smučišču navzgor.
Že na prvem sedlu se (kot vedno), odpre fenomenalen razgled in boljša polovica je imela kar malo solzne očke, ko je po toliko časa spet stala na smučkah in občudovala okolico.
Današnji sončen dan je bil zopet eden tistih “za izkoristit” 🙂 Pa smo jo trije mahnili na Blegoš – na izhodišču pri pripravljanju opreme in vsega je sicer hitro zanohtalo, okrog bližnjih smrek se je še ovijala siva megla, a pogled skozi luknje v megli nad nami nam je razkril, da nas danes višje čaka pravljica…
Spoštovani,na tem spletnem mestu piškotke uporabljamo za izboljšanje spletne strani. Z brskanjem po tej spletni strani se strinjate z uporabo piškotkov.OKRejectPreberi več
Privacy & Cookies Policy
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website.