Tukaj bi moral biti naslov... Posts

21 junija, 2011

Takoj po prvomajskih praznikih sem “moral” vzeti dopust (najdražja ukazala :)), napokala sva se v avto in potem gas proti Nemčiji… Vmes je celo slabo uro ona vozila, tako da sem lahko “malo” počil 🙂 Kilometre sva kar pridno puščala za seboj… in iz avtoceste zavila na magistralo, pa sva prišla v eno vasico, kjer sem že misli, da se tod avtomobili ne vozijo, ko je bilo vse tako lepo tlakovano, pa čisto – kot iz škatlice. No, kasneje sva izvedela, da so te vasice okrog vse poštimane kot se šika… V glavnem pa so tukaj sami vinarji, saj je ta del Nemčije “zehr” vinoroden 😀 Aja… dospela sva v Hainfeld k Vinkotu in njegovi familiji (Claudia, Gregor, Urška inu najmlajši Janez).

Glavni trg
16 junija, 2011

Celo dopoldne sem iskal “how to-je” za slikanje lune… In opremljen z vsemi podatki sem…

16 junija, 2011

Članica našega društva Polona nam je zrihtala, da smo si lahko ogledali nastajanje tunela pod Stenom, dela škofjeloške obvoznice. Pred vhodom smo se popisali, prevzeli jopiče s svetlobnimi telesi in nekaj časa poslušali zanimivo razlago o nastajanju tunela. Kar nekako neučakani smo že bili, kar je opazil tudi “vodič” in nas hitro popeljal v umetno podzemlje. Najprej ogled manjšega reševalnega tunela.

Delovišče
15 junija, 2011

… ali nadaljevanje akcije iz prejšnjega zapisa. 14 dni kasneje smo se spet zbrali – tokrat samo trije, a elana vseeno ni manjkalo. Nabašemo se v avto in via Selška dolina do prvega pot-stopa – kave. No ja, v tej trojki sem bil edini kofeinski zasvojenec, kajti Brina in Tomaž sta tam cuzala kakav. Itaq je važna pavza po dolgi (10 minut) vožnji in pa nekakšna navada, da direktno na akcijo se pač ne gre – tako kot se tudi iz akcije ne gre direktno domov, ampak šele po primernem zaključku. Po zaužitju že prej naštetega in zanimivih debatah pa naprej čez Prtovč do našega “parkinga”, kjer se cesta za naš avto konča,…

Parking
29 maja, 2011

Sicer sem imel željo rinit v hribe… a me je boljša polovička “prepričala”, da imam previsoke cilje oziroma prezahtevne zanjo 🙂

No ja, vedno se kaj pametnega najde za preživljanje takih lepih nedelj kot je bila današnja… Ob osmih in the morning smo se zbrali 4-je iz našega društva in se odpravili na Jelovico na pregledovanje terena – seveda z obveznim vmesnim postankom na kofetu 😀 Od avtomobila, ki smo ga pustili pri rampi za planino Klom pa kar v hosto. Še dva “izgubljenca” sta nas spraševala, če gremo proti Ratitovcu, pa sta samo čudno pogledala, ko smo odgovorili, da ne, da mi gremo kar malo počez… Saj potem smo jima razložili kako prideta do Ratitovca, mi pa smo nadaljevali čez drn in strn, ter vtikali nosove v vse mogoče luknje…

Prva najdena - foto: Brina
25 maja, 2011

… da sem zapustil blog, čeprav zgleda nekako žalostno vse skupaj – brez objav že nekaj časa. No, namen je bil, da spišem in pokažem fotke z zadnjega dopusta… Ampak… zalavfam Lightroom, vtaknem zunanji disk v komp… jeb.. slik še vedno nisem potegnil iz kartice, kartica pa doma – jaz pa ne 🙂
Jah qrc, pa sem malo pobrskal po arhivu fotk in jih par “zmaličil” v Č/B – ker sem se pa že tooooooliko matral, jih bom pa še pokazal 🙂

Jeralovo brezno
25 aprila, 2011

Praznični ponedeljek je vremenoslovcem (kot že nekajkrat v zadnjem času) povsem spremenil napoved 🙂 Vse je boljše kot dež… A kaj, ko potem celo dopoldne običajno gledam v nebo in razmišljam: “Al bo zdržalo al ne bo?” Se bo počasi treba navadit, da je kar treba na zrak – drugače gre pol dneva, preden se kam odpravim.
Tokratni “after kosilo” izlet na Tošč. Z avtom se zapeljemo kar na sv. Jedrt, kamor običajno gonim bicikel – pa je bilo enkrat za spremembo fino opazovat ostale kako se mučijo po dolini Hrastnice in naprej v klanec 🙂

Breza v oblakih
24 aprila, 2011

… novih jam. Velikokrat sem že dobil vprašanje: “Ej, kako pa vi najdete kakšno novo jamo?” Odgovor je sila preprost – pohajkovanje po terenu 🙂

Jamarji nismo ravno ljubitelji farbanja jajc (seveda se najdejo izjeme), tako smo velikonočno soboto raje izkoristili za pregledovanje terena nam tako ljube planote Jelovica, ki skriva še sigurno ogromno novih in neraziskanih jam – vsi pa upamo, da spet odkrijemo kakšno ogromno, globoko, dolgo… Začetek (po zboru in obvezni jutranji kavici) pri Glažarici – nekje sredi ničesar – potem pa naprej po terenu, brez poti. Karta v nahrbtniku, GPS ( v kolikor lovi) in dobra volja – skoraj vse kar potrebuješ za terensko delo.

Na 1500 m nadmorske višine žafrani še veselo cvetijo
18 aprila, 2011

Sicer je Mala planina del Velike planine – ampak ni to – to. Sicer je bil plan obisk Velike planine, a nama jo je zagodlo vreme… no, pa lepo po vrsti.

Itaq so vremenarji za nedeljo napovedovali sonček, sonček in še enkrat sonček. Pa sva šla… proti Kamniku in naprej… jah, naprej po napačni cesti,… obrneva in se zapeljeva po pravi cesti proti Veliki planini 🙂 Sledijo ovinki na Črnivec – moja se je že nekam kislo držala, pa za zice je grabila (pa sploh nisem hitro vozil skozi ovinke), ampak sem potem malček zmanjšal okrog ovinkov… In kmalu na izhodišču pri/na Kranjskem raku. Nataknem gojzarje – Brina je očitno mislila, da greva od doma peš, je bila že v gojzarjih 😛 in jo mahneva proti – cilju.

Teloh
15 marca, 2011

Pa je prišel spet dan vrnitve v Konasnico – vsaj zame in moj fotoaparat in fleše. DZRJL so seveda pridno raziskovali tudi vmes in po zadnjih podatkih jame še kar ni konec – in upam, da se bo tako nadaljevalo še vsaj nekaj časa 😀

Ob 8:00 smo se zbrali Tomaž, Brina in televrsticepisoči in se odpravili proti jami. Seveda obvezen pit-stop na kavici na Češnjici, potem pa naprej proti Dražgošam in proti jami. Cesta je bila precej bolj kopna kot 14 dni nazaj,… A sem imel težavice s kamenjem po cesti… non-stop je nekaj butalo ob poden avtomobila. Ravno pred parkingom pa še ena velika skala na cesti, a sva jo s Tomažem s skupnimi močmi zavalila nazaj pod breg in smo lahko nadaljevali 🙂 Na parkingu pa nahrbtnike na rame in v breg… Joooo, sta bila oba Brina in Tomaž kar malo zaskrbljena kako gre tukaj navzdol – strmina, suho listje, čevlji pa nimajo nobenega pravega grifa. Ampak sem ju takoj potolažil, da o tem se razmišlja potem, ne že zdaj 🙂

Pri preoblačenju pa “naturlich” že testiram fleše in prožilce – vsakič imam namreč z njimi nekaj težavic, preden jih usposobim…

Vhodni del jame