Kategorija: Jamarstvo / Caving

Jamska fotografija in jamarske akcije

15 aprila, 2013

Spet ena akcija oziroma obisk jame po več kot petih letih… Upam, da se ne bo tako nadaljevalo in bomo obiskali še kaj novega 🙂
Vremenska napoved za Primorsko je bila obetavna… A zjutraj ko smo štartali ni kazalo ravno tako – je divje snežilo. Obvezna kavica v Kozini, kjer smo počakali, da se vreme umiri, na kar nismo dolgo čakali. Na izhodišču vnesem koordinate vhoda in via za puščico 🙂 Kaj pa vem… verjetno bi vhod našel tudi brez GPS-a, a kaj ko me je moj “spomin” pustil na cedilu na kar nekaj zadnjih akcijah 😀

And here we go again… another excursion to a cave after more than 5 years from our last visit. Hopefully we will visit some new caves in near future 🙂 Weather forecast for Primorska part of Slovenia was promising… But in the morning when we departed it wasn’t as forecasted – snowing furiously 🙂 On mandatory coffee in Kozina we waited for weather to calm down – and we didn’t have to wait long. I entered coordinates of the cave in GPS and we went after the arrow on display 😉 I believe I could find the entrance without this remarkable device, but I just wanted to make sure, because I misled companions on several excursions lately 😀

Vhod
Vhod
3 aprila, 2013

Čas leti mimo in spet sem v zaostanku s pisanjem in objavljanjem fotk. Po tem zapisu na disku že čakajo fotke druge jame… upam da kdaj pridem na zeleno vejo 🙂
Že nekaj let smo hodili skoraj mimo te jame, ko smo obiskovali zgornjo Jezerino… in vedno smo si govorili, da bi si jo bilo potrebno enkrat ogledati. Končno je padla odločitev – imeli smo samo en problem. Jama je zaklenjena, nam pa se sanjalo ni, kje bi se dobil ključ. Ob sestanku v kafiču smo zvečer obračali telefone in po cca. 20ih klicih končno dobimo nekoga ki nam posreduje kontakt, seveda z vprašanjem zakaj ga nismo takoj poklicali?! 🙂
Ključ smo potem na poti proti jami dvignili in se na sončno nedeljo sredi februarja odpeljali proti izhodišču. Snega je bilo v tistih koncih ravno toliko, da se nismo mogli zapeljati do jame… No, ampak ko smo se preoblačili v vasi, smo vzbudili precej zanimanja domačinov, tako da smo se še malo nadebatirali pred odhodom v jamo.

Time flies by and once again I am behind with writing and posting photos. After this post, I already have new photos of another cave waiting… hopefully I will once get up to date with posting 🙂

For a couple of years now, we were walking almost by the entrance to this cave, when we were visiting nearby cave Jezerina… and we were always talking, that we need to visit it someday. Finally decision was made, but we had a problem. Cave is locked and we didn’t have any idea, where to get the key. One evening we were calling every possible point of information and after 20 calls, we finally got someone who gave us contact – normally person asked, why we didn’t call him at the beginning?! We would if we knew 🙂

We picked up the key on our way to the cave and then drove towards starting point on mid February Sunday in warm, sunny weather. There was too much snow there, so we couldn’t drive right to the entrance… Changing our clothes in the village attracted a lot of attention by the locals, so we had some nice chats with them, before disappearing below. Every person in the village is proud of caves around and are interested in every information they can get.

Vhod
Vhod
13 marca, 2013

Sicer je ime jame v naslovu še delovno in sicer poimenovano po bližnji jami Gabrovi lazi – ampak želja je, da bi bilo končno ime vsaj Veliki Gabrovi lazi 🙂

Ponedeljkova vremenska napoved je bila edina kolikor toliko suha v kar nekaj dneh, tako da smo dan izkoristili in se odpravili na tretjo delovno akcijo…

Name of the cave in title “Little Gabrovi lazi” is still a working name, named after nearby cave Gabrovi lazi – but our wish is, that final name would be at least “Great Gabrovi lazi” 🙂

Weather forecast for Monday was the only one without any heavy rain in several days, so we had to take advantage of this and we went for our third work action in this cave…

Meglen vzpon
Meglen vzpon
21 februarja, 2013

Po skoraj 5ih letih od zadnjega obiska te jame je zopet padla ideja za obisk… in smo eno nedeljsko jutro (sicer že mesec dni nazaj) kar šli 🙂 Do vhoda ležerno z GPS-om – priznam, da sem imel v spominu drugačen vhod – ampak je bil pravi.

After almost 5 years since out last visit, there was an idea for another visit… and so we went for it on one Sunday morning (almost a month ago – yeah I know, I should write more often :)). We used GPS to get to the entrance, and I must admit, that it was different in my memory, but it was the right one 🙂

Vhod
Vhod
4 februarja, 2013

V petek sem imel čast, da sem se lahko pridružil delovni akciji članov DZRLJ v Sušnikovi jami v pobočju Lubnika. Sam dostop do jame niti ni dolg… ampak strm in ob vsem listju ter zaplatah snega in jamarski obutvi – škornjih – na čase kar zajeb… Bi pa ob zdrsu verjetno priletel nazaj skoraj do avtomobila 🙂

On Friday I had the honour to join working day with members of DZRJL in Sušnikova jama cave on Lubnik hillside. Access to the entrance is not long… but steepness and all leaves and some snow and caving footwear – rubber boots – it was hard sometimes… Well, good news is that if you would slip, you would end up right beside our parked car 🙂

Strm dostop
19 oktobra, 2012

Končno po mesecu dogovarjanj smo se uspeli nabrati trije za ponoven obisk jame Kela. V soboto, 13.10. smo prevozili tistih 50 km do izhodišča, tam pa… dež. Čakamo v avtu in gledamo kaplje. Še 15 minut počakamo, potem pa vidimo kako in kaj. Po 15 minutah še 15… in še enkrat 15… no, ker ni prenehalo deževati smo se odpravili proti domu. V tiste pol ure peš dostopa bi nas namreč fino namočilo, kar pa si nihče ne želi pri tej mrzli jami.

Naslednji dan poizkusimo znova… se pripeljemo na Soriško planino, ko sem po besedah Uroša – utihnil in prebledel… jah, spomnil sem se, da sem vse vzel – fleše, baterije, prožilce,… pozabil pa sem – fotoaparat! Hitro pokličem bojšo polovico, če bi bila tako prijazna in mi do pol poti pripeljala pozabljeno. Brez fotlca namreč ne grem! 🙂 Smo se “srečali” v Selcah, kjer sem samo vzel fotoaparat, prezrl očitajoč pogled in že smo šibali nazaj na Soriško ter naprej do parkinga in proti jami.

After a month of persuasion and time reconciliation, finally there was 3 of us for another visit to Kela cave. On Saturday, 13. October we have driven 50 km to parking near starting point and there… rain… Waiting in the car and looking all those raindrops. Waiting for another 15 minutes if it would stop raining. After first 15 minutes… another 15 minutes… and again, well it didn’t stop raining so we went back home. Half an hour walk to the entrance in that rain would make us nicely wet, which nobody wants before entering this cold cave.

Next day, another attempt… we drive up to Soriška planina, when I, described by colleague caver, became silent and turned pale… yep, I remembered that I took everything flash guns, batteries, wireless triggers… but I have forgotten – camera! I called my better half (mother of my child :)) and asked if she could grab my camera and drove half way towards us. I am not getting anywhere without my camera! After half an hour we met, I grabbed my camera, overlooked reproaching look and we were on our way back to the cave.

Pred vhodom
15 oktobra, 2012

Slike se valjajo po disku že skoraj dva meseca… nabirajo se že za naslednje objave… no ja, počasi se daleč pride 🙂

25.8. smo se z Anžetom in Perotom odpravili – spet – v Marijino brezno, pogledati, kaj sta Anže in Grega (DZRJL) odkrila in izmerila na eni prejšnjih akcij in nismo bili razočarani. Po dolgem času spet eno odkritje v sicer dolgem in razvejanem Marijinem breznu.

Hodimo in hodimo in hodimo… potem pa štrik nekam navzgor, se vzpnemo in že smo v novih zanimivih rovih. Na koncu le teh Anže obljublja kristalčke in ježke – moram priznati, da sem bil malo razočaran ko sem jih zagledal, saj sem po njegovih besedah pričakoval večje ježke ampak so pa lepi, ni kaj, pa še v Marijinem breznu so, kjer jih do sedaj nismo poznali 🙂

Photos are stuck on hard disk for almost two months now… more and more new are getting ready for next posts… well “you can get far even if in slow pace” 🙂

25. of August we have visited – again – Marijino brezno cave to see, what they have found and measured on previous visit. After a long time something new was discovered in otherwise long and branched cave.

Walking and walking and walking… and suddenly rope going up (climbed on last visit), we ascent and suddenly we are in new interesting tunnel. Co-caver is promising aragonite crystals and the end of newly discovered tunnel – and to be honest, I was a little disappointed when I saw them, I guess I was expecting too much larger formations from his “big” words 🙂 Well, I admit they are beautiful and we have not seen these in this cave before – this counts something also 🙂

Majhen del ježkov
16 septembra, 2012

Že v soboto, 18. avgusta smo se odpravili v društveno 2. najglobljo raziskano jamo – Kela, na grebenu med Ratitovcem in Soriško planino. Zakaj? Hja, načrta še nismo povsem narisali in oddali na kataster… Hja, saj vemo… no po toliko letih (kar nekaj se jih je vmes nabralo), je padel plan, da jamo zopet obiščemo, izmerimo in še enkrat raziščemo – po toliko letih mogoče najdemo kaj, kar smo prvič zgrešili 🙂

It was already on Saturday, 18th of August, when we visited 2nd deepest cave, that our club explored – Kela, on the ridge between Ratitovec and Soriška planina. And why did we go there? Khm, we still didn’t make a plan and register this cave in Slovenian register of caves, We know, we know,… after those years, we at least had a plan to visit cave again, measure it (again) and find something new long and deep 🙂

Parking
Parking
24 junija, 2012

Že dve soboti zapored sta bili rezervirani za “šetanje” po Jelovici in iskanje novih vhodov v podzemlje. Vsakič ljudje debelo gledajo – “Kaj se še vedno kaj najde?” Hja itaq, samo iskat je treba 🙂 Prejšnjo soboto smo našli 5 novih vhodov a po pregledu sta samo dve zadovoljivi po merilih za izmero in registracijo.

V vsako luknjo se vtaknemo 🙂
24 aprila, 2012

Nedeljska vremenska napoved je bila sicer malo slabša, ampak ker je obisk jame prejšnji dan “odpadel”, smo se odpravili v podzemlje pač v nedeljo. Na ferajnu zjutraj (ob 10h :)) nabiranje opreme potem pa z vmesnim postankom na kavici proti jami.

Od zadnjega obiska se ni nič spremenilo 🙂 Za Uroša pa je bil obisk srednjih delov prvi, tako da je bilo zanj vse novo – med ogledovanjem pa sem – normalno – težil s fotkanjem 😀

Prehod v zgornje in srednje dele