Tukaj bi moral biti naslov…

Po dolgem času spet ena objava… bi spisal že kakšna dva dni prej, pa sem moral najprej dobro spihati, pomesti in posesati prah iz tega bloga Pa ne, da se vmes ni veliko dogajalo – je, je, samo fotoaparata ni bilo vedno zraven, pa mogoče dogajanje ni bilo ravno zanimivo za blog… no, pa da ne dolgovezim (kot znam),… Spet smo bili po dolgem času v jami, čeprav sem jih poslušal, da kako smo čudni, vremenska napoved krasna, mi pa v temo, namesto da bi se podili po sončku. No ja, tudi kakšen deževen dan bo še izrabljen za jamarstvo – čeprav se je vedno lepo vrniti na površje v lepem vremenu.

V glavnem odpravili smo se v jamo Bele vode – ime je dobila po peneči vodi, ki bruha iz jame ob obilnih padavinah. -10°C je kazal termometer, ko smo tistih 10 minut sopihali navkreber, ampak potem le dosegli vhod pod steno, s katere so visele preteče ledene sveče.

Vhod

Beri naprej… »

Z najdražjo sva v prejšnjem vikendu celo uspela pobegniti iz te sivine, ki se že predolgo vleče okrog vsakega vogala – megle. Kam pa drugam kot na Kosmati vrh, malo nižji bratec Ratitovca, bolj oblegane točke… Seveda, ko pa je tam koča in mrzlo pivo in/ali čaj Pa danes niti ne bom dolgovezil, tako da nalagam samo malo fotk prijetnega sončnega popoldneva.

Pogled v meglo

Beri naprej… »

Spet premor med prispevki… Ni časa ne za fotkanje, ne za pisanje… Fotkam samo še potek gradbenih del Ampak o tem mogoče kdaj drugič.

V soboto je Brina prevzela “nadzorne” obveznosti, sam pa sem se z Bojanom odpravil v Konasnico, kamor je odšel pobrati pasti za hrošče, ki jih je nastavil na eni prejšnjih akcij. Fotlc je bil pa itaq z menoj, tako da sem tokrat slikal bolj detajle, za kaj več bi potreboval (kot vedno) še kakšno pomoč pri poziranju in fleširanju

Bela bratca

Beri naprej… »

Čudovito soboto bi bil pa res greh preživeti za štirimi stenami – čeprav sem skoraj celo dopoldne prespal – zato sva se odpravila na izlet v bližino Soče. Prvi cilj: slap Kozjak, ki že tisočletja buči v napol jamski dvorani v bližini Kobarida. Parkirava in kot tipična turista – najprej malica… jap, vožnja je kar dolga Po okrepčilu pa šibanje naprej… Prečkanje travnika v tej vročini je bil pravi podvig, a takoj ko sva prispela do gozda je bilo precej bolje.

Soča, naš biser

Beri naprej… »

V četrtek na jamarskem sestanku slišim besedo kanjoning – in že sem naju z Brino prijavil… itaq… no, potem izvem še, da gremo po soteski nad slapom Grmečico, ki sva ga obiskala kaki dve leti nazaj in naju je prevzel s svojo lepoto in čudovitim zelenim tolmunom. Tokrat pa kar iz vrha…

Zbor ob 7:30 v Kranju, kavica na novem OMV-ju pri Radovljici potem pa naprej mimo Bleda do vasi Nomenj, kjer se se zapeljemo pod železnico do parkinga, pustimo tam en avto, se spokamo v kombi in via Nemški Rovt, se tam okoli debelo uro fijakamo in iščemo začetek grape, soteske… Ko le vprašamo domačina kje se začne, nam lepo razloži, tako da hitro parkiramo, navlečemo nase neopren in jamarske kombinezone ter opremo… Da pa bo vse skupaj še bolj ziher še “zaselotejpamo” spodnje dele kombinezonov na čevlje

Kamuflažni selotejp

Beri naprej… »